Iskanja    Iskal sem ljubezen, iskal sem jo med ljudmi. Našel sem jo, a bore malo.    Iskal sem mir. V sanjah in samoti. V gozdovih sem ga iskal med krošnjami dreves,    v mahu in pod debli. Ob rekah sem ga iskal v divjih tokovih in mirnih rokavih, v         potokih in hrumečih slapovih. V planini ga ni bilo, ne v skalnih špranjah in tudi ne       med nemirnimi travami. Skoraj sem ga že našel v snegu in noči, pa so ga                    prepodile sence. Miru ni bilo nikjer, bila pa je pesem rek, potokov in slapov,             vsakokrat glasnejša in lepša. Bili so dišeči in pojoči gozdovi. Bili so cvetovi vseh       barv, oblik in vonjav. In bil je Lunin svit in Sončeva bleščava. In bili so oblaki, počivajoči in bežeči. Goreli so včasih, spet drugič grozili. Mnogokrat so nežno božali pogled. Iskal sem mir in sem našel ljubezen. Veliko ljubezni. Pohotno in divjo v vznemirljivih živalskih in rastlinskih oblikah, barvah in glasovih. Našel sem jo v nevihtnih bliskih in gromu, v žvižgajočem vetru in poskakujočih brzicah. Nežna in pomirjujoča je bila v tihih tolmunih, ob šelestečem sneženju, med blagimi sapicami na vrhovih in v temnih gozdovih. Z ljubeznijo sem našel tudi mir. V samoti ga najdem in povsod tam, kjer sem ga nekoč iskal. Čudno, le vase nisem pogledal. Zdaj vem. Kadar sta ljubezen in mir v meni, ju lahko najdem povsod.

FORUMI za vse in o vsem :